Zbirka železarstva in rudarstva


O razstavi
Razstava prikazuje razvoj kraja Štore od druge polovice 19. stoletja do danes. Rudarstvo in železarstvo sta v preteklosti igrala odločilno vlogo pri razvoju Štor, pomembna za razvoj in spremembo iz agrarnega zaselka v industrijski kraj pa je bila tudi ugodna lega ob znameniti Južni železnici.

Rudarstvo in industrija sta se na območju mesta Celje in njegovega zaledja, kamor spadajo tudi Štore, začela razvijati razmeroma pozno, šele v 18. stoletju, ko je vlada v svojem lastnem interesu kazala zanimanje za napredek nerodnega gospodarstva. Rudarstvo je prednjačilo pred industrijo, saj je svoje proizvode jemalo neposredno iz zemlje in dajalo industriji stvarno podlago.

Začetki rudarstva v Štorah segajo v prvo polovico 19. stoletja, saj je po znanih virih Slovenec Ignacij Novak jamske mere za premogovnik pridobil na podlagi patenta 21. julija 1819 in na podlagi fevdnih pisem. Rudniške rove so imenovali po svetnikih ali po posvetnih mogočnežih. Odprli so več rovov: rov sv. Boltažarja, rov sv. Frančiška, rov nadvojvode Ivana, rov sv. Viljema, rov sv. Ignacija.

Rudnik je bil energetska osnova za postavitev železarne. Dobre pogoje je postavljala še ugodna prometna lega ob železnici. Koncesijo za opravljanje železarske dejavnosti v Štorah je Ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo na Dunaju podelilo Tirolcu Friedrichu Andrieu 17. novembra 1850. Najprej je bila ustanovljena pudlarna in valjarna, kasneje pa so se skozi 160-letno zgodovino razvijale ostale metalurške dejavnosti.

Sprememba zunanje podobe Štor je bila posledica stoletne spremembe izrabe tal, teritorialnega napredka in spreminjanja samega naselja. Pri teh spremembah je poglavitno vlogo odigrala industrija. Njivske in travnate površine so se zmanjšale, vzele so jih železarna, železnica, stanovanjski ter športni objekti, osnovna šola, kulturni dom, zdravstveni dom in drugi objekti. Vse to so zgradili v obdobju industrializacije. S tem je kraj dobil značilno podobo industrijskega naselja. Življenje se je močno spremenilo, število prebivalcev se je povečalo, poleg industrijske so pridobili še upravljalsko, kulturno-prosvetno, zdravstveno, prometno, trgovsko in gostinsko funkcijo. Industrija je bila vodilna dejavnost, ki je pospeševala nastanek in razvoj drugih dejavnosti.
Avtorica razstave: Slavica Glavan, Železarski muzej Štore