|
|
|
|
|
Cesta XIV. divizije 15
3220 Štore
Tel.: 03/780-38-40
Fax.: 03/780-38-50
E-mail: tajnistvo@store.si |
 |
|
|
Občina Štore je nastala leta 1995
na podlagi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi
njihovih območij (Ur. l. RS, št. 6/94 in 52/02). Do
tega leta je delovala kot ena od krajevnih skupnost bivše
Občne Celje.
Občina Štore se razprostira na 28,1
km2, na pretežno gričevnatem območju ob reki Voglajni,
na vzhodnem robu Celjske kotline. Občina šteje približno
4.144 prebivalcev, ki živijo v 12 naseljih: Draga,
Javornik, Kanjuce, Kompole, Laška vas pri Štorah,
Ogorevc, Pečovje, Prožinska vas, Svetina, Svetli dol, Šentjanž nad Štorami in Štore. Na vzhodu občina meji na
Občino Šentjur, na severu in zahodu na Občino Celje,
na jugu pa na Občino Laško.
Upravno središče občine je v
naselju Štore, ki je razdeljeno na dva dela:
industrijski del, kjer je v preteklosti delovala Železarna
Štore, danes pa v teh poslopjih deluje veliko število
manjših podjetij, in na stanovanjski del – Lipa, kjer
so osnovna šola, vrtec, Srednja šola Štore,
zdravstveni dom, pošta in objekti namenjeni športnim
dejavnostim. Industrijsko središče Štor se je v
zadnjih letih močno razširilo, saj sta nastali dve
novi obrtni coni: Obrtna cona Štore in Obrtno trgovska
cona Štore – vzhod, kjer so svoje nove poslovne
prostore pridobila številna podjetja.
Glede na velikost občine ima le ta
samo eno krajevno skupnost, in sicer KS Svetina, ki ima
sedež na Svetini.
Prebivalci občine večinoma dnevno
migrirajo na delo v Štore ali v sosednje občine, nekaj
pa se jih preživlja tudi s kmetijstvom: živinorejo,
poljedeljstvom, pridelovanjem sadja in zelenjave,
vinogradništvom itd. Zelo značilne in poznane pa so
tudi nekatere domače obrti, ki so se ohranile vse do
danes: oglarstvo, lončarstvo in kovaštvo.
|
Občinski simboli in občinski praznik
|
Grb
Grb občine Štore je v obliki ščita
rumene barve, spodaj je polkrožno zaključen, oba
vogala zgoraj pa sta izrezana v obliki četrtine kroga.
Grb je obrobljen z modro barvo, v njem pa so v isti
barvi odtisnjeni naslednji simboli: rimsko število šest
(VI.), ki simbolizira poseljenost Štor že v šestem
stoletju, pod njo pa s črto ločeni in prekrižani
kladivi, ki sta simbol rudarstva in železarstva, ki ima
tu že dolgo tradicijo.
|
|
|
Zastava
Zastava je pravokotne oblike in je
vertikalno razdeljena v dve neenaki polji v razmerju 1/3
modrega polja, ki simbolizira barvo rudarstva in
metalurgije in 2/3 zelenega polja, ki simbolizira zeleno
pokrajino občine. Na sredini zelenega polja je grb.
|
|
|
Občinski praznik: 1. junij
Občinski praznik se praznuje na ta
dan v spomin na 1. junij 1836 ko je Ignacij Novak kupil
fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas – Pečovje.
Ta rudnik je bil poleg Bojanskega potoka in južne železnice
temeljnega pomena za razvoj železarstva v Štorah.
Zgodovinski in kulturno pomembno pa je tudi dejstvo, da
je bil Ignacij Novak edini lastnik rudnika, ki je bil
Slovenec, vsi kasnejši lastniki rudnika so bili namreč
Nemci.
Občina Štore ob občinskem prazniku
podeljuje občinska priznanja zaslužnim za razvoj in
ugled občine, in sicer: naziv častni občan Občine Štore,
priznanja Zlati grb Občine Štore, Srebrni grb Občine
Štore in Bronasti grb Občine Štore ter Plaketo Občine
Štore.
|
SEZNAM DRUŠTEV V OBČINI ŠTORE
|
IME DRUŠTVA |
NASLOV |
|
ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE |
UDARNIŠKA 10 |
|
PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE |
UDARNIŠKA 10 |
|
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE |
CESTA XIV. DIVIZIJE 17 |
|
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE |
KOVINARSKA 7 |
|
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE |
CESTA XIV. DIVIZIJE 15 |
|
KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI
ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV |
ŽELEZARSKA CESTA 3 |
|
LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE |
JAVORNIK 29 |
|
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN
KLETARJEV POLIČ ŠTORE |
CESTA XIV. DIVIZIJE 15 |
|
KULTURNO DRUŠTVO KOMPOLE
– VOKALNA SKUPINA KOMPOLČANI |
KOMPOLE 172 |
|
STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE |
CESTA XIV. DIVIZIJE 7 |
|
SMUČARSKI KLUB ŠTORE |
CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 7 |
|
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO RUDAR
PEČOVJE |
PEČOVJE 11 |
|
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO
FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE |
ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI 27 |
|
OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH
ČASTNIKOV ŠTORE |
CESTA XIV. DIVIZIJE 15 |
|
KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE 2000
– LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR BOJANSKO |
LAŠKA VAS 54 |
|
KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE –
OKTET LIPA |
ULICA CVETKE JERIN 1 |
|
ŠTUDENTSKI KLUB ŠTORE |
ŽELEZARSKA 3 |
|
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
SVETINA |
SVETINA 6 |
|
DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA |
SVETINA 6 |
|
KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE |
KOMPOLE 62 |
|
ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE |
KOMPOLE 42 |
|
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
PROŽINSKA VAS |
PROŽINSKA VAS 32 |
|
KUD FOLKLORNA SKUPINA »STARI
PRIJATELJI« |
KOMPOLE 60 |
|
ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS `78 |
LAŠKA VAS PRI ŠTORAH 21 |
|
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO - OBČINA ŠTORE |
CESTA XIV. DIVIZIJE 15 |
Kontaktni podatki društev
|
|
SVETINA 6
3220 ŠTORE
tel. številka: 03/577 41 06
E-mail: tajnistvo@store.si
Uradne ure: vsako sredo od 12-16 ure, ostale dneve lahko pridobite morebitne informacije na sedežu Občine Štore tel. št. 780-38-40.
|

|
|
|
Predsednik: Ivan (Jani) JURKOŠEK
Podpredsednik: Janez ŠEPETAVC
Tajnica: Sabina FIRŠT
|
Člani sveta KS Svetina: Danilo KLINAR, Anton ROMIH,
Romana ŠLATAU, Leopold VRBOVŠEK, Miran GOTER in Vinko ŠANC
SVETINA
Po devetih kilometrih nas asfaltirana cesta pripelje na Svetino, na 683 m ležečo strjeno hribovsko vas, ki se je ugnezdila med hriboma Romance in Velikim vrhov že pred davnimi stoletji. V celjskem urbarju prva zapisana poročila o Svetini segajo v srednji vek, natančneje v leto 1480, o njej pa je pisal tudi slavni Valvazor.
Tisto, kar nas na Svetini najprej navduši, je znamenita romarska cerkev Marije Snežne. Stavba s svojo mogočnostjo in središčno lego povsem obvladuje prostor. Sestavljajo jo zvonik, prezbiterij in obrambni stolp, ki služi kot zakristija. Kamniti slavoloki, gotski oporniki in okna, poznosrednjeveške strelne line, obnovljena baročna oprava in
milostni kip Matere Božje so tisto, kar privlači številne obiskovalce in romarje na Svetino že dolga stoletja.
Posebej znamenita je osrednja slovesnost, "šentoščeva nedelja", katere ime kaže na praslovanski pomen kraja. V povezavi s to nedeljo so ostali številni ljudski običaji: nabiranje posebnega zelenja, "žingarla", pletenje vencev, dvigovanje mlaja, peka potic in drugega peciva in seveda slovesna procesija z Marijinim tronom.
Žejni obiskovalci, posebno še planinci in kolesarji, si Svetino radi ogledajo z vrha, z
Alminega doma, kjer utrujene čakajo lepe sobe z vso hotelsko postrežbo.
Smelejši v hoji se lahko sprehodijo še do bližnje Lovske koče, ki ponuja odlične specialitete iz divjačine.
Popotniki se radi ustavijo še pri grobu pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin, ki počiva na
tamkajšnjem pokopališču. |
|
na vrh |
|