KS Svetina

Seznam društev v občini štore

 

OBČINA ŠTORE

Cesta XIV. divizije 15
3220 Štore


Tel.: 03/780-38-40
Fax.: 03/780-38-50

E-mail: tajnistvo@store.si

Občina Štore je nastala leta 1995 na podlagi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Ur. l. RS, št. 6/94 in 52/02). Do tega leta je delovala kot ena od krajevnih skupnost bivše Občne Celje.

Občina Štore se razprostira na 28,1 km2, na pretežno gričevnatem območju ob reki Voglajni, na vzhodnem robu Celjske kotline. Občina šteje približno 4.144 prebivalcev, ki živijo v 12 naseljih: Draga, Javornik, Kanjuce, Kompole, Laška vas pri Štorah, Ogorevc, Pečovje, Prožinska vas, Svetina, Svetli dol, Šentjanž nad Štorami in Štore.  Na vzhodu občina meji na Občino Šentjur, na severu in zahodu na Občino Celje, na jugu pa na Občino Laško.

Upravno središče občine je v naselju Štore, ki je razdeljeno na dva dela: industrijski del, kjer je v preteklosti delovala Železarna Štore, danes pa v teh poslopjih deluje veliko število manjših podjetij, in na stanovanjski del – Lipa, kjer so osnovna šola, vrtec, Srednja šola Štore, zdravstveni dom, pošta in objekti namenjeni športnim dejavnostim. Industrijsko središče Štor se je v zadnjih letih močno razširilo, saj sta nastali dve novi obrtni coni: Obrtna cona Štore in Obrtno trgovska cona Štore – vzhod, kjer so svoje nove poslovne prostore pridobila številna podjetja.

Glede na velikost občine ima le ta samo eno krajevno skupnost, in sicer KS Svetina, ki ima sedež na Svetini.

Prebivalci občine večinoma dnevno migrirajo na delo v Štore ali v sosednje občine, nekaj pa se jih preživlja tudi s kmetijstvom: živinorejo, poljedeljstvom, pridelovanjem sadja in zelenjave, vinogradništvom itd. Zelo značilne in poznane pa so tudi nekatere domače obrti, ki so se ohranile vse do danes: oglarstvo, lončarstvo in kovaštvo.

 

Občinski simboli in občinski praznik

Grb

Grb občine Štore je v obliki ščita rumene barve, spodaj je polkrožno zaključen, oba vogala zgoraj pa sta izrezana v obliki četrtine kroga. Grb je obrobljen z modro barvo, v njem pa so v isti barvi odtisnjeni naslednji simboli: rimsko število šest (VI.), ki simbolizira poseljenost Štor že v šestem stoletju, pod njo pa s črto ločeni in prekrižani kladivi, ki sta simbol rudarstva in železarstva, ki ima tu že dolgo tradicijo.

Zastava

Zastava je pravokotne oblike in je vertikalno razdeljena v dve neenaki polji v razmerju 1/3 modrega polja, ki simbolizira barvo rudarstva in metalurgije in 2/3 zelenega polja, ki simbolizira zeleno pokrajino občine. Na sredini zelenega polja je grb.

Občinski praznik: 1. junij

Občinski praznik se praznuje na ta dan v spomin na 1. junij 1836 ko je Ignacij Novak kupil fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas – Pečovje. Ta rudnik je bil poleg Bojanskega potoka in južne železnice temeljnega pomena za razvoj železarstva v Štorah. Zgodovinski in kulturno pomembno pa je tudi dejstvo, da je bil Ignacij Novak edini lastnik rudnika, ki je bil Slovenec, vsi kasnejši lastniki rudnika so bili namreč Nemci.

Občina Štore ob občinskem prazniku podeljuje občinska priznanja zaslužnim za razvoj in ugled občine, in sicer: naziv častni občan Občine Štore, priznanja Zlati grb Občine Štore, Srebrni grb Občine Štore in Bronasti grb Občine Štore ter Plaketo Občine Štore.

 

SEZNAM DRUŠTEV V OBČINI ŠTORE

IME DRUŠTVA

NASLOV

ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

UDARNIŠKA 10

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE

UDARNIŠKA 10

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE

CESTA XIV. DIVIZIJE 17

DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE

KOVINARSKA 7

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

CESTA XIV. DIVIZIJE 15

KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV

ŽELEZARSKA CESTA 3

LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE

JAVORNIK 29

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE

CESTA XIV. DIVIZIJE 15

KULTURNO DRUŠTVO KOMPOLE – VOKALNA SKUPINA KOMPOLČANI

KOMPOLE 172

STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

CESTA XIV. DIVIZIJE 7

SMUČARSKI KLUB ŠTORE

CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 7

ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO RUDAR PEČOVJE

PEČOVJE 11

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE

ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI 27

OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE

CESTA XIV. DIVIZIJE 15

KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE 2000 – LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR BOJANSKO

LAŠKA VAS 54

KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE – OKTET LIPA

ULICA CVETKE JERIN 1

ŠTUDENTSKI KLUB ŠTORE

ŽELEZARSKA 3

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA

SVETINA 6

DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA

SVETINA 6

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

KOMPOLE 62

ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE

KOMPOLE 42

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS

PROŽINSKA VAS 32

KUD FOLKLORNA SKUPINA »STARI PRIJATELJI«

KOMPOLE 60

ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS `78 LAŠKA VAS PRI ŠTORAH 21
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO - OBČINA ŠTORE CESTA XIV. DIVIZIJE 15

 

Kontaktni podatki društev

 

KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA

SVETINA 6
3220 ŠTORE

tel. številka: 03/577 41 06
E-mail: tajnistvo@store.si

Uradne ure: vsako sredo od 12-16 ure, ostale dneve lahko pridobite morebitne informacije na sedežu Občine Štore tel. št. 780-38-40.

Predsednik: Ivan (Jani) JURKOŠEK

Podpredsednik: Janez ŠEPETAVC
Tajnica: Sabina FIRŠT

Člani sveta KS Svetina: Danilo KLINAR, Anton ROMIH, Romana ŠLATAU, Leopold VRBOVŠEK, Miran GOTER in Vinko ŠANC


SVETINA

Po devetih kilometrih nas asfaltirana cesta pripelje na Svetino, na 683 m ležečo strjeno hribovsko vas, ki se je ugnezdila med hriboma Romance in Velikim vrhov že pred davnimi stoletji. V celjskem urbarju prva zapisana poročila o Svetini segajo v srednji vek, natančneje v leto 1480, o njej pa je pisal tudi slavni Valvazor.

Tisto, kar nas na Svetini najprej navduši, je znamenita romarska cerkev Marije Snežne. Stavba s svojo mogočnostjo in središčno lego povsem obvladuje prostor. Sestavljajo jo zvonik, prezbiterij in obrambni stolp, ki služi kot zakristija. Kamniti slavoloki, gotski oporniki in okna, poznosrednjeveške strelne line, obnovljena baročna oprava in milostni kip Matere Božje so tisto, kar privlači številne obiskovalce in romarje na Svetino že dolga stoletja. Posebej znamenita je osrednja slovesnost, "šentoščeva nedelja", katere ime kaže na praslovanski pomen kraja. V povezavi s to nedeljo so ostali številni ljudski običaji: nabiranje posebnega zelenja, "žingarla", pletenje vencev, dvigovanje mlaja, peka potic in drugega peciva in seveda slovesna procesija z Marijinim tronom.

Žejni obiskovalci, posebno še planinci in kolesarji, si Svetino radi ogledajo z vrha, z Alminega doma, kjer utrujene čakajo lepe sobe z vso hotelsko postrežbo.
Smelejši v hoji se lahko sprehodijo še do bližnje Lovske koče, ki ponuja odlične specialitete iz divjačine. 

Popotniki se radi ustavijo še pri grobu pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin, ki počiva na tamkajšnjem pokopališču.

na vrh