Kolesarski pas je lahko od ostalega dela vozišča ločen z neprekinjeno ali pa prekinjeno ločilno črto. V prvem primeru težav in dilem ni. Na takšen način se kolesarski pasovi označujejo tam, kjer je vozišče dovolj široko, da v vsakdanjih okoliščinah omogoča normalno vožnjo in srečevanje vozil, ne da bi bilo potrebno zaradi tega zapeljati na kolesarski pas. Drugače pa je v primerih, v katerih je kolesarski pas ločen s ločilno prekinjeno črto. Na ta način se označujejo kolesarski pasovi na voziščih, kjer njihova širina ne omogoča nemotenega poteka cestnega prometa, ne da bi bila motorna vozila v določenih okoliščinah prisiljena voziti tudi po tem pasu. Širina vozišča med takšnima kolesarskima pasovoma je namreč med 3,5 m in 5,5 m. Glede na določbe ZprCp, ZCes in Pravilnika o kolesarskih površinah, se z motornimi vozili vozi po tako označenem prometnem pasu le pri srečevanju, razvrščanju pred križiščem, če bi sicer bilo onemogočeno nadaljevanje vožnje vozilom, ki imajo prednost ali prost prehod, ter morebitnih izjemnih okoliščinah. Med te zadnje ne sodijo npr. slabo pregledni ovinki in prevoji. Z vidika varnosti mora voznik v skladu z ZprCp hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Če gre za nevarnost, kot je npr. nepregledni ovinek ali prevoj, mora voznik nevarnost pravočasno prepoznati in prilagoditi hitrost in način vožnje tako, da bo nadaljevanje vožnje potekalo varno, kar vključuje tudi morebitno srečanje z vozilom iz nasprotne smeri. Prilagoditve hitrosti in načina vožnje morajo biti seveda v skladu s predpisi in ne na način, da bi se npr. vozilo po prometni površini, namenjeni drugi vrsti vozil (vožnja z motornim vozilom po kolesarskem pasu). Nevarne situacije predstavljajo tveganje za varen potek cestnega prometa le, če jih udeleženci cestnega prometa kot take ne prepoznajo ali namerno ne upoštevajo in se jim na ustrezen način ne prilagodijo.
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
