Prihodnost ribje vzreje v Sloveniji: izzivi, priložnosti in znanje za razvoj
Na Ljudski univerzi Celje je 20. januarja 2026 potekalo izobraževalno srečanje z naslovom »Prihodnost ribje vzreje v Sloveniji: izzivi in priložnosti«, na katerem so udeleženci razpravljali o aktualnih temah s področja ribogojstva, akvakulture in razvoja podeželja. Dogodek je organizirala LU Celje v okviru projekta »Trajnostni razvoj ribogojstva in ribiškega turizma«, ki se izvaja na podlagi potrjene Strategije lokalnega razvoja LASR Savinjske regije in je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) 2021–2027, v okviru ukrepa lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD) preko LASR Savinjske regije.
Srečanja so se poleg partnerjev v projektu — Ljudske univerze Celje, Občine Štore in Ribiške družine Voglajna — udeležili tudi ribogojci, predstavniki ribiških družin ter drugi deležniki, ki jih zanimata akvakultura in razvoj ribiškega turizma.
Osrednji gost srečanja je bil Dejan Pehar iz podjetja Nepo inženiring d.o.o. iz Vojnika, ki ima dolgoletne izkušnje na področju upravljanja naravnih virov in sodelovanja z okoljevarstvenimi ustanovami. Udeležencem je predstavil stanje in razvojne trende ribogojstva tako v Sloveniji kot širše.
Pogled v zgodovino in prihodnost ribje vzreje
Predavatelj je najprej izpostavil, kaj ribogojstvo sploh je in kdo se z njim lahko ukvarja. Predstavil je razlike med hladnovodnimi in toplovodnimi sladkovodnimi vrstami ter pojasnil pojem marikulture, ki zajema vzrejo morskih rib in školjk. Udeleženci so spoznali bogato zgodovino ribogojstva na Slovenskem. Prve ribogojnice segajo v čas med 1880 in 1930 letom. Na območju Bohinja, Tolmina in Radovljice pozneje postanejo ribogojnice center za prenos znanja. Največji razvoj sektorja pa se je zgodil v obdobju od 1990 do 2000, ko je bil dosežen tehnološki preboj in širjenje števila vrst.
Poseben poudarek je bil namenjen ekološkim vidikom ribogojnic, med drugim optimizaciji krmljenja, filtraciji vode, biozaščiti, preprečevanju pobegov ter pomembnosti monitoringa. Slovenija ima danes okoli 80 registriranih ribogojnic, ki so v letu 2024 skupaj vzredile približno 1.100 ton vodnih organizmov. Glavni kupci so gospodinjstva, tržnice, ribarnice ter trgovske verige.
Ribogojstvo kot priložnost
Predstavljene so bile tudi prednosti in izzivi sektorja. Med največjimi priložnostmi so bili izpostavljeni:
Ribogojstvo tako ni pomembno zgolj z vidika prehranske varnosti, temveč predstavlja tudi gospodarsko dejavnost na podeželju, ki prispeva k ohranjanju lokalnih vodnih virov, razvoju akvakulture ter k trajnostnemu in ekološko odgovornemu gospodarstvu.
Sodelovanje in izmenjava znanja
Srečanje se je zaključilo v znamenju odprte razprave. Udeleženci so delili svoje izkušnje z vzrejo rib, izpostavili praktične izzive in predlagali smeri za izboljšave. Prav izmenjava terenskega znanja bo tudi v prihodnje igrala pomembno vlogo v projektu, ki do februarja 2027 načrtuje še več izobraževanj in praktičnih delavnic. Projekt s svojimi aktivnostmi odpira prostor za vključevanje številnih akterjev — od ribogojcev, gostincev, kmetij, turističnih ponudnikov, društev do lokalnih skupnosti in ranljivih skupin. Vljudno vabljeni, da obiščete spletno stran www.store.si in ostanete na tekočem z vsemi aktivnostmi, ki so bile in še bodo izvedene in seveda vljudno vabljeni, da se udeležite prihodnjih organiziranih dogodkov.
www.evropskasredstva.si
