OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI TEHARJE VAS VABIMO NA SVEČANO ODPRTJE PAVILJONA IN RAZSTAVE TEHARJE V TISOČLETJU ZGODOVINE,
ki bo v soboto, 27. maja ob 19.uri na osrednjem prostoru ob stavbi Pošte in Železarskega muzeja, Teharje 11, 3221 Teharje.
Na razstavi v paviljonu bo prikazana zgodovina Teharske koseške skupnosti, ki je bivala v kraju celoten srednji vek vse do konca fevdalne dobe sredi 19.stoletja. Razstava o koseški skupnosti nam govori, da je zelo pomembno, da prikličemo iz pozabe tudi ta del zgodovine, saj moramo sedaj, ko imamo svojo državo ponovno spoznati številne zgodbe, ki so nas v preteklosti udejanjale in naredile kot narod. Kosezi so vsekakor bili slovanskega, staroslovenskega izvora in kasneje, ko se pojavi slovenstvo, Slovenci. Bili so sloj braniteljev, konjenikov, lahko bi rekli, da so bili eni izmed prvih slovenskih vojščakov. Najdlje ohranjena in dokumentirana koseška skupnost na Slovenskem je bila ravno na Teharjah in je kot takšna unikum v slovenskem prostoru.
Na razstavi bo omogočen preko QR code dostop do ogleda kataloga, v katerem je prikazana celovita zgodovina, vso slikovno gradivo in navedeni vsi viri, kajti z zgodovino Koseške skupnosti Teharje so se v preteklosti ukvarjali številni ugledni slovenski zgodovinarji in prav je , da se jih znova spomnimo.
Teharje s svojo zanimivo, bogato in tudi skrivnostno zgodovino so pogosto dobile mesto v književnosti in glasbi. Ljudska pripovedka Mlinarjev Janez, ki govori o poplemenitenju Teharčanov, je navdihnila številne umetnike v času narodnega buditeljstva v drugi polovici 19.stoletja in začetku 20. stoletja.
Zgodbo so v prozi predstavili avtorji Stanko Vraz, Janez Arlič, Ferdo Hočevar-Žavčanin in Jožef/Josip Pečnak. V glasbi je skladatelj in zdravnik Benjamin Ipavec ustvaril opero Teharski plemiči in skladatelj Viktor Parma opero z naslovom Urh, grof Celjski. Vsa umetniška dela so bila pomembna za krepitev slovenske narodne zavesti , opera zlasti med meščanskim slojem. Ker opera med kmečkim in tudi delavskim življem ni bila priljubljena, so zlasti kmečka in prosvetna društva s podeželja uprizarjala prirejeno narodno igro Teharski plemiči. Opera in igra sta imeli močan narodnobuditeljski učinek, saj slovenski fant, junak, premaga tujca.
VABLJENI !
